Grega Repovž

30. 4. 2025  |  Mladina 18  |  Uvodnik

Uvodnik / Odrezani od sveta

Že slabih pet let evropski mediji s privoščljivim zasmehovanjem poročajo o težavah nemških državnih železnic. Zamude, kakršnih še ni bilo; Noben nemški vlak ne zapusti postaje brez zamude; Odpovedi vlakov: stalnica nemških železnic – to je le nekaj naslovov člankov.

Kaj je danes levo?

Pred dvema tednoma, 14. aprila, se je zgodilo, kar se je že dolgo napovedovalo. Miha Kordiš, poslanec stranke Levica, njen dolgoletni član, poster boy, ki je nekoč poziral z baretko, zdaj pa raje nosi palestinsko ruto, je imel dovolj. »Ne grem se več,« je dejal in izstopil iz poslanske skupine, v kateri je preživel dobrih deset let. Že prej je bil v disciplinskih postopkih strankinih organov, marca pa ga je Levica izključila iz članstva. Mesec kasneje je torej Kordiš dokončno, z nekaj jeze in z borbenimi gesli na ustih, zapustil nekdanje tovariše.

Pripravite darila! / Ste že povabili svojega družinskega zdravnika na svojo jahto?

Janezu Janši res ne moremo oporekati spretnosti – res pa ga državljani plačujemo že od leta 1990, da se je teh političnih spretnosti naučil. Da, mi ga financiramo. Saj se lahko malo hecamo in se gremo populizem Janeza Janše na primeru prav tega istega Janeza Janše?

Kaj Slavoj Žižek predlaga novi levici?

Pred dnevi je imel slovenski filozof Slavoj Žižek pogovor za oddajo BBC Newsnight, intervjuval ga je Paddy O’Connell. Pogovor se je, pričakovano, vrtel okoli Donalda Trumpa, pri čemer Žižek, znova pričakovano, ni dajal klasičnih odgovorov, češ da gre zgolj za nevarnega avtokrata, ki je izkoristil bedo ljudi. Spomniti se je treba, da je prav Žižek prvo Trumpovo izvolitev za predsednika ZDA leta 2016 podprl z nekim upanjem, da bo spodbudila vzpon novih levih političnih sil. Zmotil se je.

Načrt osamosvojitve EU

Ko v trgovinah plačujemo z debetnimi ali kreditnimi karticami, plačujemo tudi provizije ameriškim korporacijam. Na področju kartičnih plačil imata v Evropi monopol dve mreži, to sta Mastercard in Visa, ki sta nastali v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja kot storitvi združenja ameriških bank, danes pa sta v lasti ameriških korporacij. Evropska centralna banka ECB ocenjuje, da okoli dve tretjini tako imenovanih kartičnih denarnih transakcij v EU teče prek omenjenih podjetij, ki za svoje storitve seveda zaračunavata provizije. Teh kot kupci sicer ne plačujemo neposredno, jih pa v našem imenu obračunajo trgovci in banke. In provizije niso majhne.

»Ko se udriha po mladih, kako so nevzgojeni, se zmeraj pozabi povedati, kdo jih je vzgajal«

Psiholog dr. Dušan Rutar, sicer že več kot 30 let zaposlen v kamniškem zavodu Cirius, kjer dela z mladimi s posebnimi potrebami, je človek, ki bi ga lahko označili za polihistorja. V njegovi domači pisarni, kjer smo se sestali z njim, so knjige zložene do stropa. Nekateri ga poznajo po zapisih, ki jih skoraj vsak dan objavlja v spletnem dnevniku. Pedagogi, psihologi in vzgojitelji ga hvalijo zaradi strokovnih del na temo vzgoje, spet drugi se ga morda spomnijo s tečajev intelektualne samoobrambe, ki jih je kot anarhistični mislec dolga leta vodil na Metelkovi v Ljubljani, sicer pa je napisal tudi več deset knjig o filozofiji, psihoanalizi in filmih, ki jih naravnost obožuje. Kadar ne piše, se rad pogovarja. »V pogovoru se skriva bistvo odnosov,« pravi, »odnosi pa skupaj držijo svet.« Zato je za začetek pomembno, da se sploh znamo pogovarjati.

Končno delavske pravice za migrante

»Vsak dan trdo delamo, prispevamo k družbi in plačujemo davke. Mi smo tisti, ki skrbimo za polne police v nakupovalnih središčih, mi smo tisti, ki čistimo javne prostore, mi smo tisti, ki pripravljamo in dostavljamo hrano, mi smo tisti, ki vzdržujemo hotele in restavracije. To delo z veseljem opravljamo, toda ali nam v zameno ne pripada nekaj osnovnega spoštovanja?« Tako je oktobra 2023 na manjšem shodu za delavske pravice prosilcev za azil pred državnim zborom javnost in politiko spraševal Arinze Bauldwin Anumuduihe iz Nigerije. Šlo je za shod pod geslom »Smo delavci, ne kriminalci«, namenjen opozarjanju na krivično dejansko stanje, v kakršnem številni tujci danes živijo v Sloveniji.

Sodobne spovednice / Kaj prinaša predlog novega zakona o psihoterapiji?

Zgodovinar Christopher Lasch, ki je leta 1979 napisal slovito knjigo Kultura narcisizma, je pri ameriški družbi že tedaj ugotavljal, kako je podivjani potrošniški kulturi uspelo patologizirati tudi povsem normalna čustvena stanja in občutja, ki morebiti popadejo človeka, živečega v visoko individualizirani družbi: delovna mesta, ki zaposlenim ne prinašajo zadovoljstva, a zaradi njih domov prihajajo zgarani, pomanjkanje občutka skupnosti in skupnih vrednot, ki jih je nekoč pomagala uokvirjati cerkev, nenehne družbene krize in pretresi ... Nič od tega ni znak, da je s svetom, v katerem živimo, nekaj v temeljih narobe. Ne, občutki nesmisla, žalosti, utrujenosti ali jeze ob naštetem niso klic k družbenim spremembam – temveč k »delu na sebi«. V neoliberalnem kapitalizmu nič namreč ni vprašanje kolektivne odgovornosti. Za vse smo krivi sami.

Ustavni sodniki so se odrekli svoji pristojnosti 

Tudi kdor površno spremlja delo ustavnega sodišča, ve, da to ne presoja le o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih in o skladnosti zakonodaje z ustavo, ampak prav tako o (pogosto trivialnih) odlokih in različnih občinskih aktih. To pač predvideva leta 1991 sprejeta ustava. Razprava, kako naj bi to nalogo opravljalo kako primernejše (in ažurnejše) sodišče, teče že desetletja. Zdaj pa so se ustavni sodnice in sodniki temu delu preprosto odrekli.

Predlog zakona o medicinski rabi konoplje ne prinaša ustreznih rešitev

Predlog zakona o konoplji, ki je natrpan s spodrsljaji in pomanjkljivostmi, je bil, ironično, vložen ravno na dan, ko je v Ljubljani potekal Marihuana marš, tradicionalni shod za legalizacijo marihuane. Cilj shoda je, kot pravijo organizatorji, »protest proti nesmiselni prohibiciji«, predlog zakona pa v veliki meri zaznamujejo ravno naplavine prohibicionistične propagande, ki trdovratno vztraja v našem birokratskem sistemu.

V Ribnici se delajo norca 

Nedavno so z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj sporočili, da so za letos in prihodnje leto med občine razdelili namenska sredstva za urejanje komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Sredstva so dobile vse občine, ki so zanje zaprosile, le občina Ribnica ne. Gre za občino, kjer Romi živijo v treh neurejenih naseljih brez osnovne komunalne infrastrukture, večinoma brez vode, pogosto tudi brez elektrike. Eno izmed njih, Lepovče, je lani obiskala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Zakaj je država Ribnici odrekla sredstva, ki jih Romi nujno potrebujejo?

Sanje o diktaturi / Zakaj Trumpovi oligarhi tako glorificirajo stari Rim

Kaj so počeli fašisti? Vsak dan so mislili na stari Rim. Mussolini je hotel svoj fašistični imperij zmodelirati po rimskem imperiju.

Heni Erceg

30. 4. 2025  |  Mladina 18  |  Hrvaška  Za naročnike

Duh Ukrajine

Nekoč je bilo preprosteje, vedelo se je, kaj se sme in kaj ne, pa tudi, kako se bo odzval državni aparat, če s kako predstavo, filmom ali knjigo ne bo zadovoljen. Prepovedal jo bo, pospravil v bunker, avtor pa bo lahko samo še lajal v luno, saj bo ostal brez dela in dohodka, v najboljšem primeru, seveda. V najslabšem – se ve!

Dom kot privilegij

»Mladi smo / čakali, da / nepremičnine / padejo. /Prej se bodo premaknile / in shodile, / kot pa padle. / Eni so plesali, / drugi smo jokali, / tretjim je čas / mineval v / plačevanju / najetih garsonjer, / jaz sem delala / hude kombuče. / … / Kako naj tržim / svoje možgane, / da bom preživela. / Vem, da nič ne vem / in da vse znam.« To je pesem z naslovom Cene iz pesniške zbirke Žilažili, ki jo je lani v samozaložbi izdala pronicljiva pesnica, igralka in performerka Anja Novak - Anjuta. Z njenimi verzi se danes lahko poistoveti marsikdo. Pesem pa je tudi eden izmed dokazov, da so bremena bivanjske krize pri nas v zadnjih nekaj letih prodrla že v vse pore umetnosti – od poezije do proze in gledališča.

Marx bi navdušeno vzkliknil: no, kaj sem vam rekel!

Da je kapitalistična utopija strukturirana kot nadlegovanje in zloraba, zelo lepo pokaže francoski Nebrušeni diamant (Agathe Riedinger), v katerem Liane (Malou Khebizi), 19-letna mladenka s socialnega obrobja, sicer katoličanka (še devica), dela vse, da bi ujela famo, sanje, všečke in sledilce ter postala zvezdnica socialnega multivesolja (TikTok je njen hors d’oeuvre), zato podleže selfijem, ekshibicionizmu, razprodaji telesa, agresivnim, toksičnim pogledom in producentom, ki ji – s sladkobnostjo pornografskih sejmarjev – obljubljajo ne le tistih warholovskih »petnajstih minut«, temveč čudežno odrešitev v resničnostnem šovu Čudežni otok, čigar producenti pričakujejo »obnašanje, ki bo pritegnilo pozornost, a bo tudi seksi«. »Zato se moraš znati zapletati v prepire in navezovati stike,« ji dahne casting agentka: »Vidnejša ko boš, višje se boš vzpela!« Logično: »Potem boš dobila več dela, bodo znamke hotele sodelovati s tabo.« Raj je neizbežen: »Kot vplivnica boš zaslužila ogromno denarja.« Sklep: »Tvoja slava je odvisna samo od tebe.«

Bodo poslanci razvodenili zakon, ki naj bi omejil kratkoročno oddajanje stanovanj?

Po letu usklajevanja je predlog zakona o gostinstvu, ki naj bi uredil kratkoročno oddajanje stanovanj prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking, le priromal do poslancev. Ti so ga med prvim branjem potrdili in ga prepustili odboru za gospodarstvo, v katerem bodo razpravo nadaljevali junija. Gospodarski minister Matjaž Han je ob tem napovedal, da bodo do takrat »iskali dodatne rešitve«, ki bi še zmeraj pomagale zavreti naglo rast cen in najemnin – a dopustile tudi kakšen kompromis.

Bančni dobički v tujino

Prejšnji torek, dan po velikonočnem ponedeljku, je banka OTP, v kateri so združene nekdanja Nova KBM, Poštna banka Slovenije, Banka Celje, Abanka in SKB banka, nakazala 232,9 milijona evrov dividend svoji madžarski lastnici OTP Bank. Če smo natančni, so ti milijoni iz Slovenije romali v Luksemburg in ne v Budimpešto, na račun banke OTP Luxembourg S. A. R. L., prek katere madžarski lastniki obvladujejo slovensko banko OTP.

Vlado Miheljak

30. 4. 2025  |  Mladina 18  |  Dva leva  Za naročnike

Japajade referendum / Domačijska koltura proti izrojeni kulturi in umetnosti

Zgornji stihi domoljubne ode v zgornjeavstrijskem hard core dialektu so odzvanjali iz milozvočnega petja deškega zbora, ki ga je v uvodu v sarkastični filmski portret domačijskega sveta v filmu Andrea se ločuje (2024) uporabil režiser Josef Hader. Ta je odigral tudi izjemno vlogo zapitega vaškega učitelja. Tisto, kar je v tem filmu še zlasti privlačno za slovensko filmsko občinstvo, je srhljiva podobnost (zgornje)avstrijskega podeželja s slovenskim. Enaka mikroklima, lokalna »približnost« uradnih oseb, ki s polno razumevanja uredijo potrebe in težave »naših«. Življenje se odvija od šanka do šanka, od krigla do krigla, od brizganca do brizganca. Površinska dobrodušnost in preprostost sta zgolj paravan, ki zakrije stereotipe in predsodke do vsega drugačnega in tujega. V takem svetu sta sebičnost in zavist poglavitno merilo. Elitnost in vrhunskost nista vrednoti, ampak breme.

Nove vrste asfalta, ki se poleti ne bo tako zelo segrel

Spet se bliža poletje, z njim pa tudi vročina, ki je najhujša v mestih. Velike asfaltne in betonske površine se precej bolj segrejejo kot zelene, to pomeni, da so tla v mestih bolj vroča. Zaradi tega se bolj segreje tudi ozračje in mesta postanejo toplotni otoki, kjer je lahko temperatura občutno višja kot na obrobju. Upoštevaje vse to, so se dunajske mestne oblasti odločile, da preizkusijo nove vrste asfalta, ki bi se med drugim tudi manj segreval.

Javnost razburjena, pravna stroka o tresoči se roki

V javnosti je v zadnjem času povzročilo razburjenje več odločitev sodišč, povezanih s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost. Taka je recimo sodba višjega sodišča v Kopru, ki je iz enoletne zaporne kazni v pogojno spremenilo kazen za moška, ki sta leta 2017 pod vplivom alkohola v kampu v Luciji spolno napadla dekle. Milejšo kazen je sodišče med drugim potrdilo z razlago, da zakonski pogoj »več oseb zaporedoma« pomeni najmanj tri storilce in ne najmanj dva, to pa je potrdilo tudi vrhovno sodišče. Konec marca je prav tako razburila odločitev celjskega višjega sodišča; to je očetu, ki je dolga leta, od leta 2005 do 2013, posiljeval mladoletno hčer, ji predvajal pornografijo in jo golo fotografiral, znižalo prvotno dosojeno zaporno kazen na osem let zapora.

Na hrvaško-bosanski meji zaplenjena pesniška zbirka slovensko-črnogorskega pisatelja

To je zgodba o pesniški zbirki, zaplenjeni leta 2025 v Evropi prostega pretoka ljudi, dobrin in misli. Avtor dela je v Sloveniji živeči Črnogorec brez državljanstva, pesniška zbirka nosi naslov Rusko drvo in je že leto dni deponirana v enem izmed skladišč za zaplenjeno tihotapljeno blago v okolici mejnega prehoda Gradiška na severni hrvaško-bosanski meji.

Velikana dobila po prstih

Prejšnji teden je evropska komisija ugotovila, da sta ameriška tehnološka velikana Apple in Meta (ta ima v lasti digitalna medija Facebook in Instagram) prekršila akt o digitalnih trgih, zaradi česar bo moral Apple Evropski uniji plačati 500 milijonov evrov, Meta pa 200 milijonov. To je prvi primer, v katerem je evropska komisija ugotovila kršitev akta o digitalnih trgih v letu dni, odkar ta velja. Preiskava je potekala več kot leto, že med odločanjem je evropska komisija preliminarno ugotovila morebitne kršitve akta in obe podjetji pozvala, naj stvari uredita, pa tega nista storili.

Bernard Nežmah

30. 4. 2025  |  Mladina 18  |  Pamflet  Za naročnike

Premier s partnerko na Oktoberfestu

Slovenska zunanja politika je minuli vikend postregla z dvema uspehoma. Premier Robert Golob je na Instagramu prinesel fotko, kako s partnerko stopata proti krsti papeža Frančiška. Vatikanski protokol je omejil fotografiranje kot gesto, ki v prvi plan ne postavi tihega slovesa od svetega očeta, ampak samopromocijo ob truplu pokojnika. A slovenski predsednik vlade je uspel in sodržavljanom ponudil svojo kapitalno trofejo. Njegovi partnerki je uspelo še več - na video posnetku žalne komemoracije se ji je med poziranjem pred kamero pogled razlezel v zadovoljni nasmeh. Zraven stoječa italijanska premierka Giorgia Meloni se je zgrozila: najraje bi jo oštela kot predrzno paglavko, a se je držala pogrebnega bontona in ni reagirala, pač, v okviru spodobnega jo je neslišno ošvrknila s pogledom, ki ubija.

ChatGPT / Cena bontona

Če ste pri klepetanju z razvpitim jezikovnim modelom ChatGPT vljudni, če se mu denimo prijazno zahvalite, ko vam pomaga napisati službeno elektronsko sporočilo ali kaj podobnega, s tem prispevate k večmilijonskemu računu za elektriko korporacije OpenAI – in seveda tudi k ogljičnemu odtisu sistemov umetne inteligence. Sam Altman, izvršni direktor podjetja, je pred nedavnim na družbenem omrežju X razkril, da upoštevanje bontona pri komuniciranju z modelom ChatGPT podjetje OpenAI stane več deset milijonov dolarjev na leto.

Janko Lorenci

30. 4. 2025  |  Mladina 18  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar Janka Lorencija / Zanikrno

Bližnji referendum bo kmalu pozabljen, kakorkoli se bo končal. Formalno se nanaša na izredne pokojnine za uveljavljene umetnike, v resnici pa Janša z njim leto pred volitvami podžiga svoje privržence. Ne glede na izid bo glasovanje povedalo kar nekaj o stanju naše kulture, o odnosu politike do nje in o referendumih kot takih.

dr. Bogomir Kovač

30. 4. 2025  |  Mladina 18  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar Bogomirja Kovača/ Čas napetosti

Letošnje tradicionalno aprilsko srečanje finančnega sveta pod okriljem Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke (SB) v Washingtonu je minilo v dramatičnih okoliščinah kaotične trumponomike. Ponudilo je resna opozorila in hkrati pomirjajoče izjave, kot se za washingtonski Davos spodobi. Pomlad 2025 ni naklonjena makroekonomskim napovedim. Preveč je negotovosti in tveganj, premalo oprijemljivih stališč, kam in kako se bo gibalo svetovno gospodarstvo. ZDA so po Nixonovem tečajnem šoku svetu ponudile novo Trumpovo carinsko resetiranje globalne ekonomije. V obeh primerih stari brettonwoodski instituciji izgubljata svoj pomen. Grožnje trgovinske vojne za zdaj nižajo napovedi rasti, povečujejo nevarnost stagflacije in dolgoročne vzdržnosti zadolževanja. Očitno stara pravila in igralci »Washingtonskega konsenza« ne morejo voditi nove svetovne igre. ZDA kot Orwellov Veliki brat izgublja bitko celo v presojah MDS. In Kitajska to očitno najbolje razume. Trump ji zgolj tlakuje pot na globalni Olimp.

Negotova prihodnost alavitske skupnosti po Asadu

Šestega decembra je Sirija po 14 letih doživela preobrat. HTS, v katerega so se združile uporniške skupine, je premagal trdoživi Asadov režim. Sirija je ob pomoči Turčije končala dolgoletno državljansko vojno. Na predsedniški položaj se je zavihtel vodja uporniške skupine HTS Ahmed Al Šara, nekaterim bolj znan po nom de guerre Abu Mohamed Al Džolani, ter prisegel, da bo ranjeni in uničeni državi omogočil nov začetek. Čeprav z nekaj sumničavosti, je splošna javnost slavila osvoboditev Sirije. Da je država spet svobodna, je simbolno pokazala vrnitev sirske begunke, nekdanje plavalke Jusre Mardini, ki se je v državo vrnila po večletnem bivanju v tujini. Zaradi svojih aktivističnih akcij v Siriji in širše je prepoznana kot simbol boja proti nepravičnosti in krutosti Asadovega režima. Zahodni mediji so spremljali njeno vrnitev v Sirijo po njegovem padcu, na družbenih omrežjih pa so se vrstili komentarji podpore, ki so s simboli belih golobov naznanjali novo, demokratično in mirno poglavje, v katero naj bi vstopala Sirija.